Preden preidemo k najpogostejšim vzrokom za bolečine ramenskega obroča, moramo za boljše razumevanje pojava bolečine najprej pogledati anatomijo ramenskega obroča. Ramenski sklep je najbolj gibljiv (mobilen) sklep v našem telesu. Sestavljajo ga nadlahtnica (humerus), ključnica (clavicula), lopatica (scapula) in prsnica (sternum).
Sam sklep je sestavljen iz treh ‘pravih’ sklepov in sicer iz gleno-humeralnega sklepa (sklep med nadlahtnico in lopatico), sterno-clavicularnega sklepa (sklep med prsnico in ključnico) ter acromio-clavicularnega sklepa (sklep med lopatico in ključnico).
Gibi ramenskega obroča se dogajajo v treh oseh to je: vertikalni, horizontalni in transverzalni. Tako lahko v ramenu izvedemo upogib, izteg, primik, odmik ter notranjo in zunanjo rotacijo. Vsi sklepi v ramenu se morajo istočasno gibati, da lahko dosežemo maksimalno gibljivost.
Najpogostejši vzroki za bolečine ramenskega obroča so:
Pri utesnitvenem sindromu se bolečina ramenskega obroča najpogosteje pojavlja pri obremenjevanju in pri počitku oz. mirovanju. Tipična je tudi nočna bolečina zaradi katere posameznik težko leži na rami, ki ga boli. Največkrat je mišica supraspinatus boleča na dotik in pozitiven pa je tudi bolečinski lok in sicer od 60 do 120 stopinj odmika roke vstran.
Do pojava impingement sindroma običajno pride zaradi strukturnih in funkcionalnih sprememb ramenskega obroča.
Strukturne spremembe sklepa, ki lahko najpogosteje povzročijo utesnitveni sindrom so: spremembe akromiona, anatomske spremembe kostnih struktur, npr. nekdo, ki ima genetsko drugačen akromion je zato bolj dovzeten za poškodbo. Do strukturnih sprememb lahko pride tudi zaradi poškodb ramenskega obroča in/ali degenerativnih sprememb mišic rotatorne manšete.
Funkcionalne spremembe, ki lahko povzročijo utesnitveni sindrom so: navznoter zarotirana nadlahtnica, pomik ramen naprej s pridruženo kifozo v prsnem delu, šibkost mišic in drugi primanjkljaji v moči in koordinaciji mišic.
S fizioterapijo in manualnimi terapijami želimo v prvi vrsti izboljšati gibljivost in zmanjšati bolečino ramenskega obroča. Kasneje sledijo kinezioterapevtske vaje ciljane na izboljšanje moči.
S pojmom kalcifirajoči tendinitis opisujemo stanje pri katerem pride do nalaganja kalcija na tetive rotatornih manšet ramenskega obroča. Kalcifikacija se največkrat zgodi kot posledica degenerativnih sprememb na mišicah rotatorne manšete, največkrat na tetivi mišice suprapsinatus, kjer je zmanjšana vaskularizacija zaradi kronične kompresije mehkega tkiva.
Bolečina značilna za kalcifirajoči tendinitis ramenskega obroča je podobna kot pri utesnitvenem sindromu. Včasih lahko bolečina seva nekje do sredine nadlahtnice. Bolečine so običajno zelo močne kar vodi v manjšo uporabo rame in zaradi tega do oslabelih mišic ramenskega obroča.
Znaki, ki so običajno prisotni so bolečina pri gibanju, bolečina v spanju in/ali počivanju. Zaradi tega so aktivni gibi poškodovane roke običajno zelo omejeni, nasprotno pa je običajno pasivna gibljivost dobra.
Obisk je mogoč samo s predhodno rezervacijo termina.
Obisk je mogoč samo s predhodno rezervacijo termina.