Bolečine ramenskega obroča
Preden preidemo k najpogostejšim vzrokom za bolečine ramenskega obroča, moramo za boljše razumevanje pojava bolečine najprej pogledati anatomijo ramenskega obroča. Ramenski sklep je najbolj gibljiv (mobilen) sklep v našem telesu. Sestavljajo ga nadlahtnica (humerus), ključnica (clavicula), lopatica (scapula) in prsnica (sternum).
Sam sklep je sestavljen iz treh ‘pravih’ sklepov in sicer iz gleno-humeralnega sklepa (sklep med nadlahtnico in lopatico), sterno-clavicularnega sklepa (sklep med prsnico in ključnico) ter acromio-clavicularnega sklepa (sklep med lopatico in ključnico).
Obstajata še dva ‘neprava sklepa’ in sicer med lopatico in prsnim košem ter med acromionom (del lopatice) in humerusom (nadlahtnico). Ta dva sklepa sta zelo pomembna za samo gibljivost celotnega ramenskega obroča.
Gibi ramenskega obroča
Gibi ramenskega obroča se dogajajo v treh oseh to je: vertikalni, horizontalni in transverzalni. Tako lahko v ramenu izvedemo upogib, izteg, primik, odmik ter notranjo in zunanjo rotacijo. Vsi sklepi v ramenu se morajo istočasno gibati, da lahko dosežemo maksimalno gibljivost.
Bolečine ramenskega obroča
Najpogostejši vzroki za bolečine ramenskega obroča so:
Poškodbe mehkih tkiv, med katere spadajo:
- Utesnitveni sindrom (impingement sindrom)
- Kalcifirajoči tendinitis
- Subakromialni bursitis
- Poškodbe mišic rotatorne manšete in dolge glave bicepsa ter
- Sindrom zamrznjene rame (frozen shoulder sindrom)
Degenerativne spremembe (obrabe):
- Artroza oz. obraba gleno-humeralnega sklepa
- Obraba akromio-klavikularnega sklepa
Poškodbe povezane s travmo:
- Izpah gleno-humeralnega sklepa ali akromio-klavikularnega sklepa ali sterno-klavikularnega sklepa
- Zlomi humerusa (nadlaktnice), ki se najpogosteje dogajajo v bližini ramenskega sklepa
- Nestabilnost ramenskega obroča
Utesnitveni (impingement) sindrom
Izraz ”impingement” oz. utesnitev pomeni, da je nekaj ”stisnjeno”. Bolečina se običajno pojavi ob dvigu roke vstran med 70 in 120 stopinj, saj pride do ”stiska” oz. kompresije mehkega tkiva (korako-akromialnega ligamenta, tetive mišice supraspinatus in subakromialne burze) z nadlahtnico.
Pri utesnitvenem sindromu se bolečina ramenskega obroča najpogosteje pojavlja pri obremenjevanju in pri počitku oz. mirovanju. Tipična je tudi nočna bolečina zaradi katere posameznik težko leži na rami, ki ga boli. Največkrat je mišica supraspinatus boleča na dotik in pozitiven pa je tudi bolečinski lok in sicer od 60 do 120 stopinj odmika roke vstran.
Do pojava impingement sindroma običajno pride zaradi strukturnih in funkcionalnih sprememb ramenskega obroča.
Strukturne spremembe sklepa, ki lahko najpogosteje povzročijo utesnitveni sindrom so: spremembe akromiona, anatomske spremembe kostnih struktur, npr. nekdo, ki ima genetsko drugačen akromion je zato bolj dovzeten za poškodbo. Do strukturnih sprememb lahko pride tudi zaradi poškodb ramenskega obroča in/ali degenerativnih sprememb mišic rotatorne manšete.
Utesnitveni (impingement) sindrom
Funkcionalne spremembe, ki lahko povzročijo utesnitveni sindrom so: navznoter zarotirana nadlahtnica, pomik ramen naprej s pridruženo kifozo v prsnem delu, šibkost mišic in drugi primanjkljaji v moči in koordinaciji mišic.
S fizioterapijo in manualnimi terapijami želimo v prvi vrsti izboljšati gibljivost in zmanjšati bolečino ramenskega obroča. Kasneje sledijo kinezioterapevtske vaje ciljane na izboljšanje moči.
Kalcifirajoči tendinitis
S pojmom kalcifirajoči tendinitis opisujemo stanje pri katerem pride do nalaganja kalcija na tetive rotatornih manšet ramenskega obroča. Kalcifikacija se največkrat zgodi kot posledica degenerativnih sprememb na mišicah rotatorne manšete, največkrat na tetivi mišice suprapsinatus, kjer je zmanjšana vaskularizacija zaradi kronične kompresije mehkega tkiva.
Bolečina značilna za kalcifirajoči tendinitis ramenskega obroča je podobna kot pri utesnitvenem sindromu. Včasih lahko bolečina seva nekje do sredine nadlahtnice. Bolečine so običajno zelo močne kar vodi v manjšo uporabo rame in zaradi tega do oslabelih mišic ramenskega obroča.
Na fizioterapiji se zato najprej osredotočimo na pomirjanje bolečine ramenskega obroča in ohranjanje gilbjivosti sklepa.
Natrganine mišic rotatorne manšete
Do natrganin mišic ramenskega obroča največkrat pride zaradi padcev in dvigov težkih bremen. Pri starejših posameznikih lahko pride tudi do spontanega pretrganja mišice zaradi degenerativnih sprememb v tetivah rotatornih manšet, ki so posledica preobremenitve, mikrotravm ali zaradi ponavljajočega dajanja injekcij kortikosteroidov v ramenski obroč.
Znaki, ki so običajno prisotni so bolečina pri gibanju, bolečina v spanju in/ali počivanju. Zaradi tega so aktivni gibi poškodovane roke običajno zelo omejeni, nasprotno pa je običajno pasivna gibljivost dobra.
Potek rehabilitacije in fizioterapije je odvisen od stopnje natrganosti ali pretrganosti. V prvi vrsti želimo s fizioterapijo zmanjšati gibljivost in preprečiti nadaljnjo atrofijo mišic ramenskega obroča.
anatomija ramebolečine ramenskega obročabolečine v ramifizioterapijafroze shoulder sindromgibljivost rameimpingement sindromizpah rameobraba ramenskega obročapatologija ramepoškodbe rotatorne manšeteramenski skleprotatorna manšetasindrom zamrznjene rameutesnitveni sindrom
Delovni čas
Po dogovoru.
Obisk je mogoč samo s predhodno rezervacijo termina.
Online posvet
V času koronakrize, ko so medosebni stiki omejeni, vam omogočamo posvet z našimi strokovnjaki preko videoklica.
Delovni čas
Po dogovoru.
Obisk je mogoč samo s predhodno rezervacijo termina.
Online posvet
V času koronakrize, ko so medosebni stiki omejeni, vam omogočamo posvet z našimi strokovnjaki preko videoklica.
FizioLEOS © 2021, Vse pravice pridržane.
Izdelava strani: 