V tokratnem blogu se bomo osredotočili na bolečine, ki jih povzročajo medvretenčni diski oz. ploščice. S skupno besedo jih imenujemo diskogene bolečine.
Bolečine povezane z medvretenčnim diskom so najpogostejše neuromišične bolečine. Prevalenca je ocenjena na 100% kar pomeni, da se bo vsak izmed nas vsaj enkrat v življenju srečal z bolečinami v ledvenih hrbtenici (križu). Težave so običajno posledica degenerativnih sprememb medvretenčnih diskov.
Na kratko si bomo najprej za lažjo predstavo ogledali anatomijo hrbtenice.
Naša hrbtenica je sestavljena iz treh glavnih segmentov.
Temu nato sledi še križnica, ki jo sestavlja 5 zaraščenih vretenc (S1-S5) in pa trtica, ki jo prav tako sestavljajo skupaj zraščena (3-4) vretenca.
Medvretenčni diski se nahajajo med vsakim vretencem, od drugega vratnega vretenca (C2) do prvega križničnega (S1). V križnici in trtici se medvretenčni diski ne nahajajo, saj so tam vretenca zaraščena skupaj (fuzija vretenc).
Medvretenčni diski so najtanjši v vratnem delu, nižje kot potujemo po hrbtenici bolj se debelijo. Razlog se nahaja v teži in obremenitvi, ki jo nosijo. Enako lahko opazimo v velikosti vretenc. Izjema je le disk med petim ledvenim (L5) in prvim sakralnim (S1) vretencem, ki je za 1/3 tretjino tanjši od sosednjega in je zato najbolj dovzeten za poškodbe. Večina tistih, ki prebirate ta blog ste se naverjetneje soočili s problemom ravno v tem predelu L5-S1 ali L4-L5. Iz anatomskega vidika vam je razlog zakaj pojav težav ravno na tem predelu morda bolj jasen.
Medvretenčni diski je sestavljen iz številnih obročev, na sredini katerih se nahaja jedro. V 70 – 80 % je sestavljen iz vode. Zaradi tega zelo dobro absorbira sile in tresljaje in se tako upira raznim deformacijam. Zunanji del diska je prekrvavljen in dovaja kisik celicam. Notranji del diska (jedro) pa se ”prehranjuje” izključno z osmozo in difuzijo.
Ob težavah z hrbtenico vas bo vaš osebni zdravnik najpogosteje napotil na magnetno resonanco (MR). Po tem, ko prejmete izvid bodo najverjetneje na njem omenjene degenerativne spremembe hrbtenice. Degenerativne spremembe se na hrbtenici začnejo dogajati že zelo zgodaj, najpogosteje jih opazimo po 40. letu in so del naravnega procesa staranja. Pogosto so omenjeni tudi stanjšani medvretenčni diski, ki so posledica naravnega izgubljanja tekočine iz medvretenčnih diskov.
Pogosta diagnoza je tudi prolaps oz. hernija medvretenčnega diska. V tem primeru pride do kliničnih znakov (mravljinčenje, otopelost, občutek širjenja bolečine po udu) kadar del medvretenčne ploščice pritisne na živce, ki potekajo ob hrbtenici. V primeru, da se to ne zgodi hernia ne povzroča težav.
Ne glede na to kakšno vrsto poškodbe medvretenčnega diska imate ali je to protruzija diska, hernija diska ali samo neke vrste degenerativna sprememba hrbtenice operacija ponavadi ni potrebna. Večina hernij se reabsorbira samih. Operacija je potrebna pri 5 % primerov.
Odlične rezultate dosegamo z manualno terapijo, usmerjenimi vajami za krepitev globokih stabilizatorjev in izboljševanjem dihanja.
Veliko pripomore redna in premišljena telesna aktivnost, izogibanje dolgotrajnim prislinim držam ter skrb za prehrano, ki je usmerjena v zmanjševanje vnetja v telesu.
Obisk je mogoč samo s predhodno rezervacijo termina.
Obisk je mogoč samo s predhodno rezervacijo termina.