Kdaj in kako dolgo uporabljati hlajenje pri poškodbah? Vemo, da moramo pri akutnih poškodbah prizadet del čim prej ohladiti vendar pa nas pacienti pogosto sprašujete kako dolgo naj hlajenje izvajate? Če se tudi vi srečujete s podobnimi vprašanji vas vabimo k branju tega bloga.
Metoda R. I. C. E.
V svetu profesionalnih in rekreativnih športnikov je metoda R.I.C.E dobro poznana. Če ste bili poškodovani tudi sami vam jo je zagotovo priporočil vaš zdravnik. Termin dejansko opisuje protokol ukrepov ob poškodbi kjer pomeni:
R- rest (počitek)
I- ice (hlajenje)
C-compression (kompresija) in
E-elevation (dvig).
Protokol je v uporabi že od leta 1978, ko ga je dr. Gabe Mirkin opisal v svoji knjigi. Velja za standard zdravljenja akutnih poškodb, saj zmanjšuje bolečino in oteklino. Vendar pa je dr. Mirkin leta 2015 podvomil v lasten protokol. Namreč ugotovil je, da hlajenje in počitek časa okrevanja najverjetneje ne zmanjšata ampak ga celo povečata.
Recimo, da ste si zvili gleženj. Zdravnik, fizioterapevt (tudi sam) in ostali vam bodo svetovali, da počivate, si gleženj povijete s kompresijskim trakom, uporabite hladilni gel in nogo dvignete nad nivo srca. S tem želimo zmanjšati oteklino.
Vendar pa vedno večje število študij preverja ali so ti postopki res tisti zaradi katerih se v akutni fazi stanje izboljša. Še posebej je vprašljivo hlajenje…
Namen hlajenja
Hlajenje povzroča vazokonstrikcijo- to pomeni, da se pretok krvi v tem delu upočasni. Krvne žile ostanejo »stisnjene« tudi več ur po tem, ko smo prenehali s hlajenjem. Zaradi zmanjšanega pretoka krvi se upočasni tudi metabolizem in tako poškodovano tkivo prejema manj kisika. Res, da se zaradi tega naša bolečina zmanjša, ampak ali si to res želimo?
To nas pripelje do faz celjenja tkiva, ki nastopijo takoj po poškodbi. V prvi fazi vedno sledi vnetje. Vnetje je dejansko dobro in nujno potrebno za pričetek celjena. Na tak način telo zazna mesto poškodbe, tja pošlje kri in prične se proces celjenja. Potem, ko je poškodba »popravljena« je na vrsti limfni sistem, ki je odgovoren za odpravo celic iz poškodovanega predela. Limfni sistem lahko spodbudimo z gibanjem.
Torej dolgotrajno hlajenje in mirovanje dejansko onemogočata pričetek začetne faze celjenja in zmanjšujeta pretok limfnega sistema.
Kaj torej storiti ob poškodbi?
Osebno še vedno priporočam hlajenje v začetnih urah po poškodbi. Prvih šest ur lahko hladimo vsako uro, vendar ne dlje kot 10 min naenkrat. Kasneje hlajenje ni več potrebno. V primeru hujše poškodbe ali suma na zlom je seveda obvezen obisk zdravnika.
Priporočam, da gibanje oz. aktivnost še vedno izvajate in ne mirujete popolnoma. Nivo aktivnosti prilagodite do te mere, da ne povzroča večjih bolečin ali vztraja preko naslednjega dne. Aktivnost je seveda individualno pogojena. Z vsakim naslednjim dnem svetujem postopno povečevanje aktivnosti. Pomaga lahko tudi kompresijski povoj ali opornica. Dobrodošla je tudi aplikacija kineziotraka, ki lahko pospeši pretok limfnega sistema in obisk fizioterapevta, ki lahko z uporabo elektroterapij zmanjša bolečino in omili vnetje.
akutna poškodbabolečinaelektroterapijafizioterapevtfizioterapijagibanjehlajenjekineziotapingkronična poškodbapočitekpoškodberehabilitacija
Delovni čas
Po dogovoru.
Obisk je mogoč samo s predhodno rezervacijo termina.
Online posvet
V času koronakrize, ko so medosebni stiki omejeni, vam omogočamo posvet z našimi strokovnjaki preko videoklica.
Delovni čas
Po dogovoru.
Obisk je mogoč samo s predhodno rezervacijo termina.
Online posvet
V času koronakrize, ko so medosebni stiki omejeni, vam omogočamo posvet z našimi strokovnjaki preko videoklica.
FizioLEOS © 2021, Vse pravice pridržane.
Izdelava strani: 